Artboard 1 copy 4

Kaj sploh je nadpovprečna nadarjenost?

5

Z nadpovprečno nadarjenostjo se v današnji družbi ne ukvarjamo preveč. Največ, kar je storjeno, je finančna podpora nadarjenemu, po tem, ko je opravil specifične teste ali pa še to ne. Velika večina nadarjenih je namreč še vedno skrita.

Kaj več izvemo samo še iz filmov, kot na primer iz filma Čudoviti um, ki je posnet po življenjski zgodbi matematičnega genija Johna Forbesa Nasha ml..

Njegovo življenje se po bliskovitem vzponu zaradi diagnosticirane shizofrenije kmalu spremeni v pekel zanj in za vse njegove domače, nato pa s pomočjo podpore najbližjih preko mučnih trenutkov in blaznosti počasi spremeni v neko obliko normalnega življenja, ki mu omogoča, da lahko ustvarja in leta 1994 dobi Nobelovo nagrado. Njegova življenjska zgodba je velik dokaz za to, da nihče ne zna z nadarjenostjo ravnati, jo najprej prepoznati, jo usmerjati in nato nadarjenega človeka pripraviti na normalno življenje.

Nadpovprečno nadarjeni ljudje so prepuščeni sami sebi in s svojo intenzivnostjo lahko sami izgorijo, z njim pa tudi vsi njihovi bližnji.

Dejstvo, da večina izjemno nadarjenih ljudi (tu ni pomemben samo visok IQ, ampak tudi nadpovprečne senzibilnosti na področjih, o katerih govori Kazimierz Dąbrowski, več o tem si lahko preberete v članku Pet področji intenzivnega zaznavanja – in še šesto) pa je čudovito predstavljeno v filmu Dobri Will Hunting, kjer izjemno nadarjeni mladenič, ki dela v šoli kot hišnik, anonimno reši težko matematično nalogo.

V nadaljevanju je prisiljen obiskovati terapije pri starem šolskem psihologu. Willovo robustno, skorajda nasilno vedenje, je izraz tako njegove osebnost, kot tudi neizkoriščene kreativne energije, ki se v njegovem primeru kaže na matematičnem področju. Ko Will sprejme svoj talent in ga začne tudi uporabljati, se njegova napetost sprosti in s pomočjo izvrstnega realnega terapevtskega pristopa vzpostavi bolj normalno življenje. Will Hunting je s tem, ko je ob koncu filma izbral najprej zasebno življenje in srečo v ljubezni doumel, da potrebuje oboje, glavo in srce, talent ter odnose. Integracija obojega je tudi cilj individualnih programov za nadarjene posameznike.

V obeh primerih, Johna in Willa, vidimo, da prinaša izjemna nadarjenost mešane darove. Strast do npr. reševanja matematičnih problemov, astronomije, umetniškega izražanja ali filozofskih vprašanj po eno strani, po drugi strani pa občutki alienacije, nerazumevanja in zavračanja s strani drugih.

Vsi nadpovprečno nadarjeni pa imajo skupni imenovalec, ki je sestavljen iz intenzivnih občutkov na določenem področju (lahko tudi na več področjih), strasti do razjasnitve, izjemne radovednost, neumornega zagon do spoznanj in še več spoznanj ter izjemne kapacitete prepoznati vzorce v kompleksnosti ter jih med seboj povezovati na različne način, prepoznavanja različnih možnosti različic rešitve.

Medtem pa je različnost vsakega posameznega nadarjenega ogromna, med seboj se razlikujejo kot snežinke, vsak je unikaten, zato je pomembno, da je terapevtski pristop za vsakega posameznika prirejen samo njemu.

Za oceno izjemne nadarjenosti ni pomemben samo visok IQ, čeravno je primernost le-tega nujna (po nekaterih metodah nad 130 IQ). Pri ocenjevanju nadarjenosti je potrebno upoštevati tudi nekaj osnovnih tipičnih postavk (delno povzeto po knjigi Marylou Kelly Streznewski: Gifted Grownups):

  1. Radovednost in energija –neusahljiva želja po vedeti in doumeti več, neskončno število vprašanj za očitno enostavne stvari ali dogodke, zavračanje standardnih odgovorov, integracija idej in informacij v nova znanja, strast do iskanja rešitev kompleksnih situacij, zmožnost koncentracije in obvladovanje ter upravljanja z neizmerno velikim oblakom informacij ponavadi izjemno dolgo časa, med upravljanjem in integriranjem informacij je oseba v posebnem stanju, kjer jo procesiranje popolnoma vsrka v poseben mentalni svet, unikaten samo zanjo in je sposobna popolnoma izključiti zunanji svet ter jo je težko ‘zbuditi’ iz tega stanja, dokler ni kreacija zaključena, to je t.i. ustvarjalni trans ali kreativni flow.
  2. Hitrost – prepoznati in razumeti odnose ter vzorce kompleksnih idej in jih ponovno sestavljati hitreje od drugih. Tu je potrebno hitrost doumeti kot enkratno zajetje vseh informacij, ne kot iskanje rešitve korak po korak. Preprosto razloženo: nadarjeni vstopijo v idejo, formulo, izum in jo razumejo ter z njo upravljajo od znotraj. Razumevanje in analiziranje korak po korak ni značilno za delovanje možganov izjemno nadarjenih, možgani genijev delujejo drugače, s svojo izjemno senzitivnostjo in talentom čutijo in zaznavajo idejo ter z njo upravljajo kot z organsko strukturo.
  3. Občutljivost, prekomerno zaznavanje – najsi gre za čutno, zvočno, vidno ali katerokoli drugo čutilno zaznavanje, nadpovprečno nadarjene osebe zaznavajo informacije iz okolja na bolj intenziven način ter so velikokrat preobčutljive na vonj, zvok, dotik pregrobe tkanine… Prav tako v to kategorijo spadajo čustva in občutki, ki jih je večina nadarjenih posameznikov neuka oz. jih je potlačila, zato je nenehno v stanju socialne kot čustvene anksioznosti. Zaradi ekspanzivnega kognitivnega razvoja aktivnosti možganov, je telo in čustveni svet nadarjene osebe velikokrat zanemarjen oz. pozabljen, saj se le-ta razvija letom primerno in ne istočasno kot kognitivna funkcije in ostale nadarjenosti. Tako se lahko zgodi, da imamo nadarjeno osebo, ki je kognitivno stara 16 let, telesno 6 let, čustveno pa 2 leti. Stanje take osebe je izjemno kompleksno in če ni podprto s sprejemanjem in validiranjem (velikokrat žal ne gre za razumevanje, saj okolica ni visoko inteligentna) tako družine kot tudi šolskega okolja, se lahko v spremeni v stanje Johna iz filma Čudoviti um. Zato je terapevtska pomoč za vse, ki so obremenjeni in nerazumljeni v svojem prekomernem zaznavanju sveta, nujno potrebna.Kot zavzeta občudovalka in praktikantka joge kot energetske prakse ter joge kot filozofije in psihologije tu dodajam še pomemben mistični trenutek zaznavanja  informacij najvišje inteligence v okolju, ki jo omenja tudi Nikola Tesla, ki je govoril, da so njegovi možgani zgolj sprejemnik, da v vesolju obstaja vir, od koder prihaja vse znanje, navdih in moč. Jogijske vede pravijo temu viru prana, vseobsegajoča najvišja inteligenca v univerzumu. Četudi je genij zavesten in vlaga tako v svoj potencial kot tudi v svoje čustveno stanje ter normalno življenje, lahko brez prave podpore spregleda ta pomemben del svojega nadpovprečnega zaznavanja, o katerem je govoril Tesla. Vse moje stranke dobijo individualno joga terapevtsko prakso, ki pomaga tako uravnovesiti posameznikovo energetsko polje kot tudi spoznati ter odpreti kanale, ki nas povezujejo s prano.
  1. Povečana percepcija – poljski psiholog Kazimierz Dabrowski, ki se je kot prvi začel ukvarjati z nadpovprečno inteligentnimi, je preobčutljivo zaznavanje posameznikov razdelil v pet kategorij:
    • Intelektualno intenzivno doživljanjenajbolj vidna inteligenca, izjemna neskončna nenasitna radovednost, ljubezen do znanja in učenja, iskanje resnice, razumevanje vsebine, raziskovanje, introspekcija, ljubezen do teorije in analize, neodvisno razmišljanje.
    • Emotivno intenzivno doživljanje: globoka in intenzivna čustva, široka čustvena paleta, skrb za druge, globok občutek pravičnosti, občutek za krivice in hinavščino, empatija, odgovornost, samorefleksija, nagnjenost k občutkom krivde, anksioznosti, depresije, samotarstvo.
    • Imaginativno intenzivno doživljanje: natančnost vizualizacije, žive, močne sanje, fantaziranje, kreativnost, izumiteljstvo, ljubezen do glasbe in umetnosti, dober občutek za humor, interes za nenavadno in izvirno, strah pred neznanim.
    • Senzitivno intenzivno doživljanje: povišano čutno zaznavanje preko čutil, ljubezen do lepote, potreba po udobju, v stiski izražanje preko čutil npr. prenajedanje.
    • Psihomotorično intenzivno doživljanje: fizično izražanje čustev, višek energije, intenzivna fizična aktivnost, tekmovalnost, hitri govor, nemir v telesu, živčne navade in tiki, impulzivnost, hitre reakcije.
    • Zaradi tesne povezave med prano in nadarjenostjo ter sposobnostjo njune medsebojne komunikacija je bila kasneje dodano tudi duhovno intenzivno doživljanje: spontane meditacije, izjemna intuicija, spiritualne izkušnje, dojemanje sveta kot eno, ‘peak experiences’, občutenje vseobsegajoče vibrirajoče energije, povezanost z naravo, ljudmi in vsem okoli sebe, modrost, sočutje in milina.Bolj podrobnejšo razlago intenzivnih zaznavanj, ki pomagajo določati področja inteligence lahko najdete v članku Pet področji intenzivnega zaznavanja – in še šesto)
  2. Prefinjenost in humor – pri nadarjenih se prefinjenost pogosto izraža v tem, da vidijo več, kot drugi (npr. v filmu, določeni situaciji, zgodbi…), pa tudi v tem, da se neznosno dolgočasijo pri opravljanju rutinskih nalog. Dolgočasje je eno izmed prvih pokazateljev nadarjenosti, tako pri odraslih kot tudi pri otrocih. Gre za to, da so rutinska dela pravzaprav rutinske informacije, zato postane kanal nenasitne radovednosti nadarjenih, nepotešen, oseba pa nepotrpežljiva. Humor je prepoznavna značilnost nadpovprečnih ljudi. Včasih je šala na račun samega sebe še bolj zabavna, vendar velikokrat nerazumljena. Zato se velikokrat nadarjeni ljudje med seboj povežejo preko humorja in razumevanju istih šala.
  3. Drugačnost – biti drugačen na tem svetu v tem času ni lahko. Že samo razlikovanje po barvi kože, telesnih značilnostih ali socialnem statusu je boleče. Izjemno nadarjeni ljudje pa se razlikujejo na še bolj drugačen način kot npr. delajo hitreje, sprašujejo bolj vztrajno, motijo in vznemirjajo več ljudi, razmišljajo globlje ter imajo več odličnih dosežkov, vendar tudi več globokih padcev v življenju. Občutki alienacije, ki so prisotni v vsakem nadarjenem posamezniku so velikokrat potlačeni in zanikani, saj ni pravega vidnega vzroka za drugačnost, še več, v kolikor nadarjeni ni prepoznan kot nadpovprečen, dojema okolico in ostale kot da so na isti nadarjeni ravni. Zaradi pomanjkanja prepoznavanja in zanemarjanja nadarjenosti, je veliko genialnih umom trenutno ‘v spanju’, saj se sami ne prepoznajo kot genialci.

Žal se trenutno v družbi premalo ukvarjamo z nadarjenostjo, genialnostjo in izjemnostjo posameznikov. Še več, njihovo ‘diagnosticiranje’ je prepuščeno staršem ali skrbnikom ter šolskim delavcem, ki pa so vse prej kot pravilno usposobljeni za pomoč ter razvoj nadarjenim otrokom, saj za to moraš biti sam kot terapevt ali svetovalec izjemno nadarjen.

(delno povzeto po knjigi Marylou Kelly Streznewski: Gifted Grownups)

Zadnje novice

Unlocking Einstein’s brain

Research by Michael O’Boyle has shown that gifted individuals process mathematical problems differently than their non-gifted peers, with enhanced bilateral brain activity that boosts memory,

Preberi več »

Neživeti

Izkušnje izjemno nadarjenih odraslih, ki se soočajo z globokimi čustvenimi preboji in preobčutljivostjo, se lahko manifestirajo na več področjih – intelektualnem, čustvenem, domišljijskem, čutnem in

Preberi več »

Unlocking Einstein’s brain

Research by Michael O’Boyle has shown that gifted individuals process mathematical problems differently than their non-gifted peers, with enhanced bilateral brain activity that boosts memory,

Preberi več»

Neživeti

Izkušnje izjemno nadarjenih odraslih, ki se soočajo z globokimi čustvenimi preboji in preobčutljivostjo, se lahko manifestirajo na več področjih – intelektualnem, čustvenem, domišljijskem, čutnem in

Preberi več»