Carl Gustav Jung je trdil, da vsak izmed nas v sebi nosi potencialnega »prihodnjega sebe«, ki se korak za korakom manifestira v sedanjosti z radovednostjo. Zato smo bili kot otroci tako neskončno radovedni. Tisto, kar nas je zanimalo, vzbudilo naš interes, nam je pozneje pomagalo v življenju postati najboljša verzija samega sebe. Otroke zanima vse mogoče, najbolj pa tisto, kar bodo pozneje uporabili kot odrasli. Včasih se zdi, kot da slišijo notranji klic, ki jih poziva, naj stopijo na pot junaštva, na potovanje, kjer bodo lahko spoznali sebe in uporabili vse talente, da postanejo junak svoje zgodbe.
Žal pa se večinoma zgodi, da se ta intuitivni notranji klic zaradi različnih dejavnikov presliši, izgubi ali potlači, saj družba zahteva poenotene, uniformirane otroke, ki bodo primerni za delo v tovarnah, in jih želi izoblikovati tako, da so čim bolj podobni drug drugemu ter seveda ne razmišljajo s svojo glavo. Izvirnost in kreativnost je treba zatreti v otroštvu in mladostništvu, še več, če je otrok preveč avtentičen in samosvoj, je lahko celo zasmehovan ali pa izpostavljen kot čudak.
NASA je pred leti naročila znanstvenikoma dr. Georgeu Landomu in Beth Jarman, da razvijeta zelo specializiran test, ki bi lahko učinkovito meril ustvarjalni potencial Nasinih znanstvenikov in inženirjev. Dr. Ladom in Jarmanova sta bila zelo uspešna, ustvarila sta test, ki je ovrednotil kreativno genialnost in domišljijo ter meril zmožnost kreiranja in izmišljanja vedno novih, drugačnih ter inovativnih idej.
Test je osvetlil zmožnost divergentnega mišljenja, ki omogoča razvijanje številnih zamisli in iskanje novih različic in povezav. Divergentne rešitve so rešitve, ki so nepričakovane, nenavadne in celo čudaške, ponujajo drugačno videnje problemov, z različnih perspektiv in presegajo predhodno znanje. Test je torej meril sposobnost inovacij. Inovacije pa so gonilo prihodnosti. Znanstveniki so testirali 1.600 otrok, starih od štiri do pet let.
Rezultati so bili šokantni. Skoraj vsi petletni otroci (98 odstotkov) so test opravili z odliko in se uvrstili v rang kreativnih genijev. Znanstveniki so bili tako presenečeni, da so se odločili za nadaljevanje študije in otroke pet let pozneje, ko so bili stari deset let, znova testirali. Rezultat? Le 30 odstotkov otrok je še spadalo v kategorijo kreativnih genijev. Ko so testirali otroke pri 15 letih, je ta številka upadla na 12 odstotkov. Pozneje pri odraslih pa zgolj na dva odstotka.
Znanstveniki so študijo večkrat ponovili in vedno znova prišli do enakih rezultatov. Ugotovitve raziskave so bili jasne. Šolanje v otrocih ubija kreativnost, genialnost, nadarjenost in s tem inovativnost. Šola je namreč kot institucija v zgodovini služila željam vladajočega razreda in socializirala otroke tako, da so bili ubogljivi ter pokorni. Gavin Nascimento, ki nadaljuje raziskovanje tega fenomena, pravi, da je bilo treba otrokom oprati možgane, da služijo vladajoči eliti in njihovim potrebam, pohlepnemu sistemu in vojnam.
Posnetek njegovega govora si lahko ogledate tukaj.
Šolski sistem se ni bistveno spremenil
Ne glede na to, da živimo v modernih časih, v šolskem sistemu še vedno kraljuje tradicionalno izobraževanje, ki se osredotoča na konvergentno razmišljanje, katerega edini cilj je, da učenci dokazujejo, da so si zapomnili določene informacije. Konvergentno razmišljanje, ki posledično vodi v analiziranje, ločevanje, kritiziranje, obsojanje, zmanjšuje možnost delovanja možganov, medtem ko lahko kreativnost naše zmožnosti tudi v odraslosti privede z dveh odstotkov nazaj na raven genija, pravi dr. Landom.
Seveda obstajajo v Sloveniji odlični učitelji, ki želijo progresivno izboljšati učenje v šoli, vendar je žal sistem zasnovan tako, da imajo povečini zvezane roke. Sistem se namreč ne osredotoča na raziskovanje in razvoj otrokove nadarjenosti ter kreativnosti. Osebni napredek je torej prepovedan, celo nevaren. Kdor ustvarja iz svojih notranjih potencialov, ni samo uspešen, ampak tudi srečen in kot tak ni dovzeten za trženjsko prodajo, razne odvisnosti in notranja turbulentna stanja.
Vsi starši si želijo, da bi njihovi otroci odkrili svoj notranji potencial in razvili veščine, da bi postali uspešni ter bili srečni v izražanju svojega talenta. Otroci potrebujejo čas in prostor, da svoje ideje, najsi bodo še tako čudaške in tuje, izrazijo. Potrebujejo možnost divergentnega razmišljanja, ki deluje kot nekakšen pospeševalnik, in učitelje, ki jim lahko sledijo in jih razumejo.
Potreben je temeljni premik – kot pravi sir Ken Robinson v TED-posnetku na Youtubu Ali šola ubija kreativnost? z 20-milijonskim ogledom – iz konvergentnega v divergentno mišljenje, iz sistema informacij v domišljijo, iz neskončne vsebine v odkrivanje in razvoj spretnosti. Zakaj ne bi dovolili otrokom, da v šoli plešejo, rišejo, prepevajo prav toliko časa, kot se učijo matematiko, se sprašuje sir Robinson in dodaja, da je ustvarjalnost darilo človeštvu, ki ga je treba skrbno razvijati, otroci pa so upanje prihodnosti človeštva.
Če želimo, da naši otroci ohranijo ustvarjalnost in s tem širijo sposobnost za reševanje problemov v prihodnosti, kot so podnebne spremembe, naraščajoče število prebivalstva, onesnaževanje, gospodarska kriza, revščina …, če želimo, da ustvarjajo izdelke, storitve in ideje, ki bodo človeško raso popeljale v boljšo prihodnost, je čas, da spremenimo šolski sistem.
In kaj lahko vi že danes storite zase in za svoje otroke? Če le lahko, potem poiščite petletnika v sebi ali dovolite svojim otrokom, da izkusijo in izrazijo otroškost v polnosti, ter iz navadnega papirja, frnikole, riža in morebiti slamice naredite kaj novega. Ustvarjajte, ustvarite in se ob tem zabavajte.
*Katja Ujčič je strokovnjakinja na področju terapije za nadarjene, ekspresivne art terapije in joga terapije, MBA. www.katjaujcic.com, info@katjaujcic.com
Članek je bil objavljen v reviji Medicina & Ljudje, decembra 2021.
