Nadarjeni posamezniki so duše, ki osvetljujejo naš svet s kreativnostjo, inovativnostjo in briljantnostjo, bodisi zavestno ali podzavestno. Kljub njihovim izjemnim sposobnostim oa se pogosto srečujejo z globokim kompleksom zatiranja svoje vrednosti.
Glavni razlog za to je pomanjkanje pravilnega zrcaljenja, procesa, s katerim posamezniki, zlasti v otroštvu in adolescenci, spoznavajo samega sebe skozi odzive in povratne informacije, ki jih prejmejo od drugih.
Številni nadarjeni posamezniki, ki so nagnjeni k spodbijanju konvencionalnih norm, raziskovanju področji onkraj svojih let ter izražanju nenavadnih idej in interesov, pogosto pogrešajo zrcaljenje in validacijo, ki ju potrebujejo od drugih. Pomanjkanje tega psihološkega zagona vodi k skrivanju izjemnih idej, zatiranju svoje ustvarjalnosti in zadrževanju inovativnih in futurističnih konceptov.
V skoraj nobenemu okolju, doma, v šoli ali v širši skupnosti, ni dovolj znanja in sposobnosti za zagotavljanje potrebnega zrcaljenja tem izjemnim umom. Odsotnost podpore in validacije vodi nadarjene posameznike k služenju družbi in zanikanju svojega potenciala.
Pomanjkanje pravilnega zrcaljenja vpliva na nadarjene posameznike kot:
– osamljenost: težave pri iskanju vrstnikov, ki razumejo njihove interese in so zmožni vključiti se v razprave na njihovi ravni, lahko privedejo do občutkov napačnega razumevanja ali celo zavrnitve s strani vrstnikov in uničujočih občutkov osamljenosti,
– perfekcionizem: postavljanje nerealno visokih standardov zase, ki se jim zdijo normalni, vodi v boleč občutek neuspeha, če ciljev ne dosežejo, in s tem še nižjo samozavest,
– sindrom prevaranta: svoje dosežke pripisujejo zunanjim dejavnikom ali sreči namesto priznavanju svojih resničnih talentov, kar izhaja iz pomanjkanja potrditve in validacije njihovih sposobnosti, ki sega iz otroštva (zrcaljenje),
– zmeda identitete: brez pravilnega zrcaljenja se nadarjeni posamezniki lahko borijo pri opredelitvi svoje identitete in mesta v svetu. Sprašujejo se, ali so njihove edinstvene lastnosti vir ponosa ali breme. Ne prepoznajo, da ‘drugi’ niso nadarjeni, zato sklepajo, da imajo vsi enake sposobnosti. Zmeda lahko privede do hujših napačnih predstav o lastni identiteti, depresije in pasivnosti.
– čustvene težave: čustveni davek zatiranja nadarjenosti se lahko kaže v anksioznosti, depresiji, zlorabi substanc in celo samomorilnih nagnjenjih.
Da bi naslovili te izzive in negovali samozavest nadarjenih posameznikov, je ključno ustvariti okolja, kjer se njihove edinstvene lastnosti priznavajo, praznujejo in podpirajo.
Omogočanje priložnosti za pomenljive povezave z enako mislečimi vrstniki, mentorji in učitelji, ki razumejo in cenijo njihovo nadarjenost, lahko naredi PRESEŽNO in ZNATNO razliko.
