McArthur Wheeler je leta 1995 v belem dnevu oropal dve banki brez maske na obrazu, prepričan, da ga bo limonin sok, ki si ga je nanesel na obraz, naredil nevidnega za kamere. Ni bil nor, samo v neverjetni zmoti.
Ta incident je raziskal psiholog David Dunning in Justin Kruger in je privedel do odkritja t.i. kognitivne pristranskosti, pri kateri ljudje precenjujejo svoje sposobnosti, in je bil poimenovan kot Dunning-Kruger učinek.
Pogosto precenjujemo svoje strokovno znanje, nevede o svoji nesposobnosti, ko pa smo nevešči, ne vidimo svojih napak. A učinek Dunning-Kruger deluje tudi obratno: ko smo izjemno vešči, ne opazimo svojih edinstvenih sposobnosti.
Večina (beri: vsi) nadarjenih posameznikov podcenjuje svoje edinstvene sposobnosti in domneva, da je to, kar je njih enostavno, prav tako enostavno za druge. To lahko privede do pomanjkanja prepoznavanja njihovih talentov in potenciala. Poleg tega verjamejo, da so njihove ideje, koncepti, občutki in izkušnje tako nenavadni in nenavadni, da se dojemajo kot pomanjkljivi. To se že začne v otroštvu, ko njihova intenzivnost ali drugačno vedenje ne ustreza pričakovanjem družine in šole. So preglasni, pretihi, preplašeni, preurejeni, preveč neurejeni.
Kognitivna pristranskost oz. distorzije
Kognitivne distorzije so miselni vzorci, zaradi katerih gledamo na resničnost na netočen, običajno negativen način. Nam pa pomagajo pri procesiranju, preživetju in prisebnosti. Preprosto jih lahko imenujemo tudi ‘napake’ v razmišljanju, kar pomeni, da nismo zmožni zato situacijo presoditi realno.
- Sidranje (ang. anchoring bias): močan vpliv že pridobljenih informacij na nadaljnje odločanje.
- Pridružitev večinskemu mnenju (ang. bandwagon effect): lažje sprejmemo mnenje, ki so ga sprejeli že drugi.
- Slepa točka: lažje vidimo pristranskosti pri drugih kot pri sebi.
- Familiarnostna pristranskost: dajanje prednosti že znanim zadevam kot neznanim.
- Pristranskost okvirjanja: tendenca, da temeljimo naše odločitve na tem, kako so stvari predstavljene namesto na dejstvih samih.
Fiksno mišljenje vs. mišljenje učenja in rasti
Teorija mišljenja učenja vs. fiksnemu načinu razmišljanja dr. Carole Dweck nudi dragocene vpoglede v miselnost nadarjenih. Nadarjeni posamezniki z miselnostjo učenja vidijo svoje sposobnosti kot nenehno spreminjajoče in so odprti za učenje ter izboljšave. Nasprotno pa tisti s fiksno miselnostjo morda vidijo svoje talente kot prirojene in nespremenljive, kar lahko omejuje njihovo rast in prilagodljivost.
Da bi obvladovali te napačne predstave in pristranskosti, zlasti med nadarjenimi, je ključno, da sprejemamo nenehno povratno informacijo. Nadarjeni ali ne, vsi imamo slepe točke, ki so tudi kognitivna pristranost. Iskanje in cenjenje povratnih informacij nam pomaga prepoznati in delati na njih.
Spodbujajmo miselnost učenja in rasti. Prepoznajmo, da lahko razvijamo svoje sposobnosti. Za nadarjene to pomeni gledati prek naravnih talentov do potenciala za nadaljnjo rast.
Razumevanje in obvladovanje učinka Dunning-Kruger je ključno tako kot v svojem poklicnem in osebnem življenju. Ali precenjujemo svoje sposobnosti ali ne prepoznavamo svojih edinstvenih talentov, ključ je zavedanje in volja do učenja in rasti.
Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi podvrženi temu učinku v določeni meri, vendar se lahko s trudom in ozaveščenostjo naučimo prepoznati svoje omejitve in svoje edinstvene sposobnosti. To nam omogoča bolj realno dojemanje sveta okoli nas ter možnost za osebno in poklicno rast.
Tako se lahko izognemo pastem Dunning-Krugerjevega učinka in postanemo boljše razsodne, samozavestne in odprte osebe, pripravljene na učenje in izboljšave. To je ključ do uspešnega in zadovoljnega življenja v današnjem svetu.
