Name so se v času vpisa na srednje šole in univerze obrnili starši, ki so želeli svojemu otroku pomagati pri pomembni odločitvi, ki bo vplivala na njegov osebni in tudi profesionalni razvoj. Vpis na srednjo šolo in tudi na univerzo je namreč odločilen korak, ob katerem se nam začne porajati vrsta vprašanj: od tega, kakšna bo naša prihodnost, katera področja se bodo potencialno bolj razvijala, katera pa popolnoma izumrla, kateri poklici bodo še obstajali in za katere sploh še ne obstaja šolanje.
Hiter pogled v prihodnost nam jasno pove, da se bodo na področju kariere in zaposlovanja zgodile velike spremembe. Čas pandemije nas je že potisnil v drugačne oblike dela, kot so delo od doma, avtonomno razporejanje delovnega časa, komuniciranje in sestankovanje prek digitalnih platform.
Gotovo bodo poklici prihodnosti tisti, ki se bodo dotaknili področij, kot so umetna inteligenca, informatika, robotika, kodiranje, biotehnologija, nevroznanost, nevropsihologija, kmetijstvo, alternativna medicina in nega na domu.
V prihodnje (pravzaprav se to dogaja že zdaj) pa bo zaslužek možen tudi brez zaposlitve in delodajalca, saj družbena omrežja, ki so v polnem razvoju, omogočajo vrtoglave zneske že z malo znanja in sposobnosti.
Postati vplivnež na družbenih omrežjih zahteva sicer veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, kar pa nam, če smo le malce iznajdljivi, lahko kar hitro kot pasivni zaslužek prinese tudi nekaj več tisoč evrov na leto.
Področja dela, ki jih imamo zdaj za še nepogrešljiva, so logistika, administracija, promet, trgovina, izobraževanje, načrtovanje, menedžment …, pa tudi področja umetnosti in ekspresije bodo odveč, nadomestila jih bo umetna inteligenca.
Zato je pomembno pri izbiri področja nadaljnjega šolanja, da se zavedamo, kaj nam prihodnost odnaša in prinaša. Gotovo pa bodo poklici prihodnosti tisti, ki se bodo dotaknili področij, kot so umetna inteligenca, informatika, robotika, kodiranje, biotehnologija, nevroznanost, nevropsihologija, kmetijstvo, alternativna medicina in nega na domu.
Katere kompetence in sposobnosti bodo v prihodnosti najbolj zaželene in potrebne?
1. Inteligenca
Inteligenca omogoča abstraktno mišljenje, povezovanje miselnih kompleksnih vsebin, zmožnost uresničevanja abstraktnih idej in reševanje realnih problemov z abstraktnim kritičnim razmišljanjem. Pri preprostejših in rutinskih opravilih pomeni inteligenca zmožnost, kako hitro se bomo teh opravil naučili. Če pa boste želeli delati v zahtevnejših okoljih, vam bo inteligenca pomagala pri hitrejšem in učinkovitejšem opravljanju kompleksnejših operacij.
Že danes se je treba usmeriti v razmišljanje prek naših že usvojenih intelektualnih meja in na ustvarjanje novih idej ter pravil, ki jim sledijo. Vstopamo namreč v obdobje, ko bodo inovativnost, povezovanje kompleksnih idejnih konstruktov in področij nujni zato, da bomo v koraku s prihodnostjo.
2. Vestnost
V poplavi nevroloških težav pri starejši in tudi mlajši populaciji bo vestnost ena izmed zelo iskanih lastnosti pri delodajalcih. Vsako leto je vse več otrok diagnosticiranih s spektrom nevrodiverzitetnih motenj.
V Sloveniji je vsak 26. rojeni deček avtist. Vse več odraslih pa pri sebi v hujših ali milejših oblikah prepozna težave, kot so motnje pozornosti in koncentracije, motnje spanja, razdražljivost, selektivnost pri hrani, preobčutljivost. V tujini je v šoli in službi osebam z nevrodiverzitetnimi potrebami, kot so avtizem, disleksija, ADHD in preostale nevrološko-biološke motnje, že omogočeno posebej zanje prirejeno delovno oziroma študijsko mesto.
Zaposleni, ki bo sposoben načrtovati, organizirati, reševati in končati projekt, bo postal pomemben člen v podjetjih. V nekaterih raziskavah so vestnost povezali z občutkom krivde, da bomo naredili kaj narobe, da nam ne bo uspelo doseči ustreznih rezultatov … Posamezniki, ki so svoje občutke krivde zmožni preseči in jo preobraziti ter integrirati v vestnost, postanejo zaupanja vredna oseba, zaželena pri vsakem delodajalcu in tudi primerno nagrajena. Tega pa ne zmore vsakdo.
Oseba brez nevroloških motenj z občutkom odgovornosti in zavzetosti lahko vzpostavi čustveno stabilno notranje okolje ter s tem pomeni velik prispevek za ožji krog sodelavcev, zlasti pa za širše okolje vseh deležnikov v podjetju.
3. Emocionalna odpornost
Če se vam zdi, kot da nenehno žagate vejo, na kateri sedite, da se ne znate postaviti zase in za svoje projekte ter da vas pretrese vsaka malenkost, potem ste najverjetneje v stanju visokega nevroticizma, čustvene nestabilnosti, ki pa pomeni dimenzijo vsakogar izmed nas. Del nevroticizma sta anksioznost in depresivnost. Nevrotični posamezniki so nagnjeni k negativnemu čustvenemu odzivu na stres in zahteve okolja.
Emocionalna odpornost ali nizka, obvladljiva stopnja nevroticizma bosta v sedanjosti in tudi prihodnosti pomembni pri ohranjanju zdravega psihičnega stanja ter s tem povezanih strokovnih in modrih odločitvah na delovnem mestu. Emocionalne odpornosti pa ne bomo pridobili s kopanjem v mrzli vodi, prehranskimi dodatki ali enim jogijskim retreatom ob koncu tedna. K emocionalni odpornosti poleg strasti in osredotočenosti na poslanstvo v življenju pripomorejo samorefleksija, organiziranost in doslednost.
4. Kreativnost
Kreativni ljudje so tisti, ki veliko tvegajo. Lahko so ekscentriki, impulzivni in zelo zahtevni. So pa gonilo inovativnosti, izumov in novih idej. Brez njih ni rasti v podjetju, ni novosti, novih izdelkov in storitev. Resnično kreativni ljudje (kreativni niso tisti, katerih »kreativnost« obsega zgolj kombiniranje med že ustvarjenimi koncepti) se bodo lotili problema v podjetju z nešteto možnimi rešitvami. In vsaka bo imela tehtno vsebino.
Kreativnost bo v prihodnosti izjemno iskana vrlina, saj se bo digitalni svet razvijal s svetlobno hitrostjo, z njim pa tudi slog življenja ljudi. Kreativnost bo zato VIP-vstopnica za vstop v elitno ekipo.
Ne glede na to, da mogoče vaše sposobnosti ali sposobnosti vaših otrok ne zajemajo v popolnosti vseh navedenih zaželenih progresivnih kompetenc, pa še ni treba obupati, saj lahko manko na enem izmed področij nadomestite s presežkom na drugem. Če menite, da niste dovolj kreativni ali inteligentni, potem to lahko nadomestite z vestnostjo in stabilnostjo.
Članek je bil objavljen v reviji Medicina in Ljudje, 13.5.2022: https://medicina.finance.si/8999686/Razvoj-Kako-progresivno-v-prihodnost
