Nadarjeni posamezniki pogosto doživljajo izzive, povezane s preobremenjenostjo, prevelikimi pričakovanji in stresom, ki izhaja iz njihovih sposobnosti in sposobnosti. Vendar pa lahko nekateri nadarjeni doživijo tudi nasprotno – dolgočasno in rutinsko delovno okolje, ki jih lahko pripelje do ‘boreouta’.
Boreout (kar ni burnout) se lahko pojavi, ko nadarjeni nimajo dovolj izzivov in priložnosti za rast v svojem delovnem okolju. To lahko vodi do dolgočasja, občutkov izolacije in neustreznosti ter negativno vpliva na njihovo samopodobo in motivacijo. Nekateri nadarjeni odrasli lahko občutijo, da ne izpolnjujejo svojega potenciala, ker se njihove sposobnosti ne uporabljajo na način, ki bi jih izzival in spodbujal. To lahko privede do nezadovoljstva z delom, kar pa lahko vpliva tudi na kakovost življenja.
Da bi preprečili bore-out pri nadarjenih, je pomembno, da se jim zagotovi delovno okolje, ki spodbuja njihove sposobnosti in jim predstavlja ustrezen izziv. To lahko vključuje večjo odgovornost, napredovanje v službi in dostop do različnih projektov. Prav tako je pomembno, da se nadarjenim odraslim omogoči razvoj novih veščin in znanj, kar jim lahko pomaga, da se izognejo rutinskim nalogam in dolgočasja. Nujno potrebujejo spodbudo, da iščejo izven službe različne izzive in interese, ki jim lahko pomagajo, da razvijajo svoje sposobnosti in se izognejo boreoutu. To lahko vključuje sodelovanje v različnih projektih, študij, prostovoljno delo ali druge dejavnosti.
Vsekakor je pomembno, da se nadarjeni zavedajo, da je boreout lahko resen izziv za njihovo dobro počutje in zadovoljstvo v življenju ter da je potrebno iskati rešitve, ki bodo spodbujale njihov razvoj in rast.
Avtorja Patricia Susan Jackson in Robert Sternberg sta poudarila, da je pomembno prepoznavati in razvijati nadarjenost na delovnem mestu, saj lahko to pozitivno vpliva na produktivnost in kakovost dela. Jordan Peterson pa opozarja, da lahko nedoslednost in nejasnost v vodenju in organizaciji dela pripeljejo do razočaranja in nezadovoljstva zaposlenih, kar lahko še dodatno poveča tveganje za boreout. Michael Meade in James Hillman pa poudarjata pomen iskanja smisla in povezovanja z višjimi cilji, ki lahko nadarjenim odraslim pomagajo, da se izognejo dolgočasnemu in neizzivnemu delovnemu okolju. Pomembno je, da se nadarjenim odraslim omogoči, da se povežejo z višjimi cilji, ki presegajo zgolj delo in jih spodbujajo k ustvarjalnosti ter novim izzivom.
Delodajalci se morajo zavedati potencialnih težav, ki jih lahko povzroči boreout pri nadarjenih zaposlenih ter da se ustrezno odzovejo na te izzive. S spodbujanjem razvoja in rasti nadarjenih odraslih ter z ustvarjanjem delovnega okolja, ki spodbuja njihove sposobnosti in jih izziva, lahko delodajalci poskrbijo, da se nadarjeni odrasli počutijo zadovoljni in izpolnjeni, kar lahko pozitivno vpliva na produktivnost in uspešnost podjetja.
