V današnjem času opažamo naraščanje števila občutljivih otrok. Raziskave in strokovnjaki se strinjajo, da obstaja več dejavnikov, ki so povezani z naraščajočo občutljivostjo otrok. Ključno pa je, da razumemo, da ti otroci niso “razvajeni” , temveč imajo svoje edinstvene potrebe in občutke.
Občutljivost se lahko nanaša na preobčutljivost na hrano, svetlobo, zvok, vonj, grobe tkanine, do zavračanja dotikov, komuniciranja z določenimi osebami, zadrževanja v določenih prostorih. Preobčutljivost je velikokrat povezana tudi z nadarjenostjo, zato je ključnega pomena, da razumemo vzrok preobčutljivosti ter odgovorno ter resno obravnavamo potrebe otroka (ali odraslega). Otroci vas pod prisilo ne bodo ubogali ter ‘presegli’ preobčutljivost, ker je to praktično nemogoče. Kat boste s prisilo dosegli je, da bo njihov živčni sistem preobremenjen, del njihove duše pa zlomljen.
Poglejmo nekatere dejavnike:
1. Okolje: na občutljive otroke močno vpliva okolje. Podporno okolje jim omogoča občutek varnosti in sprejetosti, medtem ko v negativnih okoljih doživljajo negativne posledice. Odporni otroci so manj občutljivi na okolje in imajo tendenco dosegati povprečne rezultate, ne glede na okolje.
2. Model diferencialne dovzetnosti: diferencialni model dovzetnosti predlaga, da razvoja možganov vodi do dveh vrst otrok: naravno občutljivi in naravno odporni.
3. Hipokampus in občutljivost: študije so pokazale, da so dekleta z večjimi hipokampusi bolj občutljiva na agresijo mame. V negativnih okoljih so občutljiva dekleta doživljala visoko stopnjo depresije, medtem ko so v pozitivnih okoljih uspevala. Dekleta z manjšimi hipokampusi so bila odporna na materinsko agresijo, ne glede na okolje.
4. Sodoben tempo življenja: študije kažejo, da hitri tempo sodobnega življenja in prenatrpani urniki lahko povečajo stres in anksioznost pri otrocih. Ta nenehna naglica in pričakovanja uspeha lahko prispevajo k občutljivosti.
5. Socialni mediji: raziskave so pokazale, da pogosta uporaba socialnih medijev lahko poveča pritisk na otroke, da se primerjajo z drugimi. To lahko vodi v občutljivost, občutek nizke samopodobe in socialno anksioznost.
6. Genetska nagnjenost: znanstvene raziskave so pokazale, da lahko občutljivost delno temelji na genetskih dejavnikih. Če imajo starši ali družinski člani anksioznost ali depresijo, je večja verjetnost, da se bo občutljivost pojavila tudi pri otroku.
7. Limbični sistem in občutljivost: raziskava z uporabo fMRI je pokazala, da so dekleta z visoko možgansko aktivnostjo bolj občutljiva na socialno izključenost. Občutljiva dekleta so imele višje simptome depresije v stresnih okoljih, medtem ko so v podpornih okoljih kazale nižje simptome. Odporna dekleta so pokazala manj možganske aktivnosti v odziv na izključenost in so imele podobno stopnjo depresije, ne glede na domače okolje.
Razumevanje teh dejavnikov nam omogoča, da bolje razumemo ob občutljive otroke in jim zagotovimo potrebno podporo, da se lahko razvijajo v zdrave in srečne posameznike.
Kako lahko pomagamo občutljivim otrokom:
- Dovolite jim izražanje čustev: izražanje čustev je ključno za duševno zdravje otrok. Pomembno je, da občutljivim otrokom dovolimo izražati svoje občutke, tudi če se zdijo iracionalni. To jim pomaga razumeti in obvladovati svoje čustva.
- Varno okolje: ustvarjanje varnega in podpornega okolja pomaga zmanjšati anksioznost pri otrocih. To vključuje pozitivno komunikacijo, ki temelji na razumevanju in empatiji.
- Ne silite jih v kalupe: vsak otrok razvija svoje potrebe, talente in interese. Namesto da jih silimo v kalupe družbenih pričakovanj, jim omogočimo, da se razvijajo v svojem tempu.
- Podpora strokovnjakov: če opazite, da vaš otrok trpi zaradi občutljivosti, je pomembno poiskati strokovno pomoč. Znanstveni pristopi k obravnavi anksioznosti in občutljivosti lahko pomagajo otrokom in staršem.
Zavedati se moramo, da občutljivi otroci potrebujejo razumevanje in podporo, ne pa kritike ali prisile. S sprejemanjem njihove edinstvenosti in ustvarjanjem varnega okolja lahko pomagamo pri razvoju njihovega samozavestnega in zadovoljnega življenja.
