Kaj se zgodi, ko ima nadarjeni otrok ali odrasel srečo, da naleti na pravega somišljenika, na nekoga, pred katerim lahko prosto izrazi svoje misli, ideje in čustva?
Že Konfucij in Platon sta pisala o ‘nebeških’ otrocih, Rimljani in Grki so prepoznali in slavili geniusa oz. daimona, duhovni aspekt vsakega posameznika, ki določa poslanstvo ter z njim povezane ustrezne darove. V indijski kulturi je bil nadarjeni otrok dodeljen duhovni rasti in učenju. V Združenih državah Amerike je zgodnjo pozornost nadarjenim namenila psihologinja Leta Hollingworth, ki je v začetku 20. stoletja v študiji nadarjenih otrok, ugotovila, da so nadarjeni posamezniki zelo občutljivi na razlike med seboj in ostalimi ter imajo pogosto težave, kot sta dolgčas in zavračanje s strani vrstnikov. Druga značilnost nadarjenih otrok pa je asinhroni razvoj, saj se njihove duševne, telesne, čustvene in socialne sposobnosti lahko razvijajo različno hitro, kar vodi do vrsto specifičnih izzivov.
“Otroci z IQ 140 zapravijo polovico svojega časa. Otroci z IQ nad 170 pa v običajni osnovni šoli zapravijo praktično ves čas.” – Leta Hollingworth, ameriška psihologinja
Leta Stetter Hollingworth je bila pionirska psihologinja, katere prispevki na področju otroške psihologije in izobraževanja so priznani še danes. Izvedla je prelomne raziskave o intelektualnem razvoju otrok, razblinila pogoste mite o inteligenci in dokazala pomen zgodnje izobraževalne intervencije za nadarjene učence. Po njenem mnenju nadarjeni otroci potrebujejo podporo odraslih, da lahko razvijejo svoj potencial in jim dokažemo, da je svet vreden raziskovanja. V današnji družbi, ki se bolj osredotoča na umetno inteligenco kot na človeško, je prepoznavanje in spodbujanje nadarjenih otrok še posebej pomembno.
Značilnosti nadarjenih otrok
Patricia Susan Jackson, svetovna strokovnjakinja s področja nadarjenosti, ki je v svoji skoraj 30-letni karieri pomagala in usmerjala že nešteto briljantnih posameznikov s celega sveta in ki v juniju prihaja tudi v Slovenijo na dogodek za Boljšo prihodnost: odkrivanje in razumevanje nadarjenosti kot glavna govorka, je zapisala, da »so nekateri izredno nadarjeni novorojenčki sposobni vzpostaviti stik z očmi, komunicirati neverbano preko pogleda, različnih izrazov obraza in gibov, ter kažejo nadzor nad glavo in vratom, lastnosti, ki so običajno prisotne pri treh mesecih starem otroku.«
Nadarjeni otroci imajo pogosto zelo razvite jezikovne spretnosti ter sposobnost zapletenega razmišljanja in abstrakcije ter intuitivnega razumevanja konceptov ter idej, kar jih lahko loči od svojih vrstnikov, zato se čutijo bolj povezane s starejšimi otroki in odraslimi. Imajo lahko izjemen spomin, nenasitno radovednost, neverjetno sposobnost povezovanja različnih idej in vrednotenja odnosov, pa tudi povečano čustveno občutljivost, perfekcionizem in popačeno samopodobo. Nadarjeni so izpostavljeni čustvenim stiskam, saj se zaradi asinhronega razvoja počutijo drugačni in se soočajo s težavami pri iskanju prijateljev, spet drugi pa doživljajo ustrahovanje s strani vrstnikov. Nekateri nadarjeni vidijo svojo nadarjenost kot breme, saj težko uravnavajo svoje intenzivnosti, preobčutljivosti ali perfekcionizem, zato so veliko bolj ranljivi kot njihovi vrstniki. V šoli se lahko nevede dolgočasijo, so nepozorni, imajo celo slabši uspeh in težave z vedenjem. Nekateri ne dosegajo zadostnih rezultatov, saj nezavedno želijo prikriti svoje sposobnosti, da bi bili sprejeti med vrstnike. Številni nadarjeni se spopadajo z depresijo, mislijo na samomor, tesnobo, socialno izolacijo in občutkom odtujenosti, jeze, perfekcionizmom in težavami s spolno identiteto.
Vsi otroci so edinstveni in se razlikujejo po številnih vidikih, vključno z njihovimi individualnimi značilnostmi, osebnostjo, temperamentom in okoljem. Asinhroni razvoj, ki se pojavi pri nadarjenih otrocih, lahko povzroči, da so njihove kognitivne sposobnosti v določenih področjih napredne v primerjavi z drugimi, medtem ko se na drugih področjih razvijajo v skladu s svojo starostjo ali celo počasneje. Za uspešno identifikacijo nadarjenih otrok je zato pomembno upoštevati celoten razpon dejavnikov, ki vplivajo na njihov razvoj.
Pet ravni nadarjenosti pri otrocih
Dr. Deborah L. Ruf je priznana strokovnjakinja na področju izobraževanja nadarjenih otrok, ki je svojo poklicno pot posvetila spodbujanju potreb nadarjenih in talentiranih otrok. Raven nadarjenosti otrok je razvrstila v pet stopenj.
Otroci prve stopnje nadarjenosti lahko prepoznajo barve in veliko besed pred 18. mesecem starosti ter imajo radi sestavljanke. Pri sedmih letih samostojno berejo knjige, večina pa se nestrpno odzove na ponavljanje in počasen tempo v šoli. Otroci prve stopnje so pridni šolarji, ki se zlahka odločijo za študij.
Otroci na drugi stopnji kažejo zgodnje znake nadarjenosti, kot so razumevanje navodil in vprašanj odraslih, samostojno pregledovanje in obračanje strani v knjigah med 6. in 12. mesecem. Večina jih pozna že veliko črk in barv pri 15. mesecih, ima obsežen besednjak in je sposobna dokaj kompleksno govoriti do tretjega leta starosti. Do petega leta starosti razumejo štetje. Otroci na drugi stopnji so sposobni opravljati zahtevnejše naloge, se vpišejo na univerze, pogosto nadaljujejo šolanje na podiplomskem študiju in zasedejo vodstvene položaje.
Otroci na tretji stopnji nadarjenosti razvijejo sposobnost razumevanja že pri zelo zgodnji starosti, večina jih razume vsebino govora že pri šestih mesecih, pri starosti treh let že šteje, pozna celotno abecedo in zna napisati tiskane črke, številke ter svoja imena. Uživajo pri branju knjig. Nadarjeni otroci na tretji stopnji so sposobni doseči uspeh na kateremkoli poklicnem področju, vendar pa je to odvisno od priložnosti in njihove lastne želje. Tipična osnovna šola ima enega do dva takšna otroka v vsakem razredu.
Otroci s četrto stopnjo nadarjenosti kažejo zgodnje zanimanje za branje, razumevanje navodil staršev in govorjenje v zapletenih stavkih že pri 15. mesecih, poznavanje abecede, štetje in prepoznavanje številk ter zanimanje za znanost in splošne informacije. Pri petih letih večina že uporablja tipkovnico in z užitkom bere enostavne knjige. Če so okolje, notranja motivacija in izobraževalne možnosti ustrezne, so otroci četrte ravni sposobni dosegati najvišje dosežke na svojih interesnih področjih.
Nadarjeni otroci na peti stopnji so zelo redki. Svoje izjemne sposobnosti kažejo že od zgodnjega otroštva. Od samostojnega pregledovanja in listanja knjig, razumevanja starševskih navodil do nadpovprečnih sposobnosti v dojemanju abstraktnih matematičnih konceptov ter sposobnosti igranja iger na odrasli ravni. Ti otroci zmorejo uporabljati računalnik in tipkovnico že v zgodnjih otroških letih ter jih zanimajo dejstva, delovanje stvari in znanost. Vsi otroci na peti stopnji nadarjenosti že pri 15.mesecih razumejo abecedo, barve, oblike in številke. Ti otroci lahko s svojimi sposobnostmi in potencialom prinašajo koristi za družbo ter človeštvo, vendar jih je pomembno ustrezno prepoznati, spodbujati in podpirati v njihovem razvoju.
Smernice za starše nadarjenih otrok
Starši nadarjenih otrok imajo malo smernic, kako se spoprijeti z izzivi njihovih otrok, kot so na primer sposobnost divergentnega mišljenja, vznemirjenost, občutljivost, nadpovprečno zaznavanje in entelehija. Otroci z npr. divergentnim mišljenjem sledijo novostim, idejam, ter so izjemno radovedni.
Nagrade ali kazni, ki jih starši uporabljajo, običajno ne zaležejo, zato se takšni otroci odraslim zdijo uporniški, nemotivirani, nepozorni in nezadovoljni. Pogoste se morajo spoprijeti s svojo drugačnostjo, ne da bi razumeli, zakaj, počutijo pa se tudi osamljene, saj nihče ne razume njihove edinstvenosti.
Cilj staršev je pomagati nadarjenim otrokom, da najdejo potrditev njihove kreativnosti in se naučijo obvladovati življenje v zanje nehvaležnem, včasih celo sovražnem okolju. Zato tako nadarjeni odrasli kot tudi otroci, potrebujejo dodatno podporo in razumevanje, predvsem na socialno-čustvenem razvoju. Le tako bodo namreč lahko dosegli svoj polni potencial ter znatno prispevali k boljši prihodnosti.
Za nadarjene je težko najti somišljenike, ki so jim podobni v miselnosti in srčnosti. Tako za odrasle, kaj šele za otroke. Živeti v svetu, kjer so ideje in izkušnje napačno razumljene, zamenjane z napačnimi interpretacijami ali pa sploh niso opažene, je ponižujoče.
Kaj se torej zgodi, ko ima nadarjeni otrok ali odrasel srečo, da naleti na pravega somišljenika, na nekoga, pred katerim lahko prosto izrazi svoje misli, ideje in čustva? To je zanje resnično osvoboditev na vseh frontah: intelektualni, čustveni, senzorni in duhovni. Za intelektualno in čustveno izčrpane nadarjene ljudi, je to prava milost, pravi Patricia Susan Jackson, ki bo o tej tematiki spregovorila v Ljubljani na dogodku Za boljšo prihodnost: odkrivanje in razumevanje nadarjenost, v organizaciji GeniusX, Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti.
Katja Ujčič, ustanoviteljica in direktorica GeniusX, Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti
