Artboard 1 copy 4

Škodljiv mit o privilegiranosti zmanjšuje potenciale nadarjenih

Organizacija mednarodnega dogodka Za boljšo prihodnost: odkrivanje in razumevanje nadarjenosti + Podjetniška inteligenca v letu 2023.

Intervju je bil objavljen v reviji Sensa, 15.maja 2023.

Predstave, ki jih imamo o tem, kaj pomeni biti nadarjen, so pogosto povezane s škodljivimi miti. 

Patricia Susan Jackson, svetovna strokovnjakinja na področju nadarjenosti, ki bo prvič gostovala v Sloveniji, meni, da so izjemne sposobnosti, kompleksna čustva, pretanjeno zaznavanje in izjemna sposobnost razločevanja odtenkov idej, različic in rešitev za nadarjene dvorezen meč.

Po eni strani lahko sprožijo občutke  zmede, neustreznosti in osamljenosti, po drugi strani pa občutke globljega smisla obstoja, ustvarjalnosti in radovednosti, ki izjemno obogatijo življenje nadarjenega.  

Razumevanje in usmerjanje te intenzivne dinamike je zahteven izziv. Zato je Patricia Susan Jackson, ustanoviteljica inštituta The Daimon Institute for the Highly Gifted, ena redkih psihoterapevtov na svetu, ki so specializirani za delo z nadarjenimi ljudmi, razvila svoj model Integral Practice for the Gifted™ (IPG), ki pomaga izkoristiti edinstvene prednosti ter obvladovati intenzivne misli in občutke, s katerimi se soočajo nadarjeni ljudje. 

Patricia Susan Jackson s svojim delom pomaga usmeriti intenzivnost, ki spremlja nadarjenost, v pozitivne rezultate in premagati tesnobo, kar vodi na višjo, bolj zdravo raven ustvarjanja.

Če ste pripravljani na odkrivanje in razumevanje vaše nadarjenost, vabljeni na dogodek, na katerem bo Jacksonova osvetlila pristope in rešitve, kako obvladovati nadarjenost ter pomembno prispevati k družbi. Prvič bo Slovenijo obiskala 8. in 9. junija 2023 na dogodku za ozaveščanje o težavah in prednostih nadarjenih: Za boljšo prihodnost: odkrivanje in razumevanje nadarjenosti!

Ga. Jackson, začnimo s preprostim vprašanjem. Kaj sploh je nadarjenost? 

Nadarjenost se nanaša na osebe z izjemnimi sposobnostmi – z intelektualno “pametjo” in izjemnimi talenti – ter kompleksnimi čustvi, ostrim zaznavanjem in izjemno sposobnostjo za razločevanje nešteto različic na kateremkoli področju. Nadarjeni odrasli, ki imajo natančen in izpopolnjen zaznavni sistem, z velikim zanosom in osupljivo zmogljivostjo obdelujejo informacije vseh vrst.  Takšni ljudje predstavljajo zelo majhen del populacije, vendar so njihove izkušnje lahko primerljive z izkušnjami ostale populacije. Biti nadarjen ne pomeni le biti pameten kot Einstein, temveč imeti um in telo, ki intenzivno sprejemata in obdelujeta informacije. Nekateri ljudje se morda niti ne zavedajo, da spadajo v to skupino.

Kako to, da se ne zavedajo, da so nadarjeni?

Žal nekateri nadarjeni nikoli ne bodo prepoznani kot nadarjeni in njihovi darovi ne bodo nikoli izkoriščeni. Nekateri bodo mogoče prepoznani kot nadarjeni kasneje v življenju, ko bodo sami poiskali strokovno pomoč, saj želijo razumeti, zakaj se počutijo, kot da ne spadajo v družbo. Kaj pomeni biti nadarjen, je lahko posledica pomanjkanja zavedanja ali razumevanja, saj nadarjenost ne pomeni vedno doseganja izjemnih intelektualnih dosežkov. Večinoma nadarjenost pri odraslih povezujemo z visokimi dosežki, vendar kot pri mnogih stvareh, to ni tako preprosto. “Nadarjena oseba je prav tako verjetno srednješolski upornik kot zlati maturant, direktor ali Nobelov nagrajenec (Jacobsen, 1999).” Nadarjeni so lahko nagrajeni pionirji, lahko pa so tudi nevidni v družbi, njihove sposobnosti in spoznanja pa povsem neopažena. Na žalost so njihove umske in duševne značilnosti lahko pogosto napačno razumljene, zato se velikokrat zapletejo v napačno okolje. Predstave, ki jih imamo o tem, kaj pomeni biti nadarjen, so pogosto tudi obdane s škodljivimi miti. 

Ali lahko to bolje pojasnite?

Nadarjeni ljudje se rodijo z nenavadnim in izjemnim talentom, sposobnostjo oblikovanja kompleksnih vzorcev vseh pojavov, so izredno radovedni, zanima jih življenje na sploh, drugi ljudje in kako delujejo stvari. Znajo povezovati različne elemente ali odnose in uživajo v vzpostavljanju povezav ali napovedovanju izidov v različnih sistemih. Pri iskanju znanja in resnice ne popuščajo. 

Včasih so njihovi talenti močno izraženi na enem področju ali pa (včasih) na nobenem, še posebej je to značilno za tiste, ki niso imeli priložnosti zablesteti. Kaj sproži aktiviranje prirojenega potenciala, pa je odvisna od tega, kakšni so njihovi interesi (ali so ti darovi v tej družbi cenjeni in ali jih razumejo), od naključij (ali so njihovi talenti in občutljivost prepoznani ali cenjeni v domačem in šolskem okolju), od razpoložljivih virov (ali ima nadarjeni otrok učitelje, mentorje in dostop do gradiv in učnih priložnosti, ki veljajo za njegove prirojene darove), od osebne zgodovine (ali so okoli njega ljudje, ki prepoznavajo intelektualne darove, negujejo njegovo prirojeno občutljivost in spodbujajo njegove edinstvene talente in radovednosti).

Toda po svetu in v Sloveniji se nadarjeni dojemajo kot obdarjeni z darovi, močmi in sposobnostmi, zato so v boljšem položaju kot drugi. Kaj je narobe s takšnim dojemanjem nadarjenosti? 

Povezovanje nadarjenosti s privilegiranostjo je napačno in nepravično. Krivično je do nadarjenih ljudi, ki morajo prenašati to zavistno projekcijo, in do družbe, ki občutljivim in genialnim nadarjenim otrokom onemogoča, da bi se razvijali in prispevali k boljšemu svetu. Najlažje sprejemamo in podpiramo športne, glasbene ali umetniške darove. Tako kot nadarjeni športnik ali glasbenik potrebuje priložnost, da pokaže svoje talente in izrazi svoje prirojene darove, jo potrebuje tudi intelektualno nadarjena ali izjemno nadarjena oseba. 

Pomembno je, da ponovno preučimo krivično pojmovanje “nadarjen je enak privilegiranemu otroku” v duhu sprejemanja vsakega otroka kot pomembnega in edinstvenega, ki zahteva našo pozitivno spodbudo in podporo. Če ni ustrezne socialne in čustvene podpore ter specializiranih izobraževalnih možnosti, se nadarjenemu otroku stanje lahko bistveno poslabša. Če lahko sprejmemo, da nadarjeni športniki za uspeh potrebujejo vrhunske priložnosti, podobno nadarjene soigralce in odlične trenerje, lahko to razmišljanje uporabimo tudi za potrebe naših najspretnejših učencev.  

Je veliko nadarjenih ljudi, ki hodijo naokoli in se ne zavedajo, da lahko pomembno prispevajo k razvoju sveta? 

Žal so predsodki, da so nadarjeni ljudje privilegirani, močno vplivali na nadarjene otroke in odrasle. Vemo, da nadarjeni pogosto niso prepoznani v zgodnjih šolskih letih, prav tako pa tudi ne dobijo ustrezne podpore v času šolanja ali na delovnem mestu v odrasli dobi. To se zgodi, ko je v igri škodljivi mit številka ena: “nadarjeni so že po naravi privilegirani in ne potrebujejo dodatnih prednosti s pomočjo specializirane pomoči”, kar je očitno napačna in škodljiva predpostavka. 

V drugih primerih je zanemarjanje nadarjenih učencev posledica omejenih sredstev in odsotnosti dolgoročne podpore. Zelo malo vzgojiteljev je usposobljenih za izobraževalne potrebe nadarjenih. Če so na delovnem mestu usposobljeni strokovnjaki z znanjem za pravilno prepoznavanje in podporo nadarjenim učencem, je financiranje pogosto omejeno in ni dolgoročne zavezanosti potrebam nadarjenih učencev v daljšem časovnem obdobju.  To se dogaja po vsem svetu. Nedosledne in nezanesljive prakse prepoznavanja še poslabšuje pomanjkanje zavedanja o velikih razlikah v tem, kako nadarjeni učenci pokažejo svoje neizmerne zmožnosti.

Nekateri mladi nadarjeni učenci so opazno uspešnejši od svojih vrstnikov. Poglejmo sedemletno matematičarko, ki se sama nauči računati, ali vizualno nadarjenega petletnika, ki vzame svinčnik in nariše avtoportret. Ko se drugi sedemletniki učijo osnovnih računskih spretnosti in drugi petletniki rišejo ‘glavonožce’, sta ta dva učenca očitno napredna v svojih učnih sposobnostih in izobraževalnih potrebah. 

Nekateri darovi in izrazi izjemnih sposobnosti pa so manj očitni. Nekateri nadarjeni učenci so jezikovno nadarjeni, vendar v zelo zgodnjem otroštvu zaradi še nerazvitega ročnega prijema ne morejo napisati tega, kar znajo, ali pa se jim zdi, da je raven razmišljanja, ki je značilna za knjige, ki jih berejo, tako zelo pod njihovo začetno ravnjo razumevanja, da zanikajo svojo nadarjenost.

Zavračanje izkazovanja svojih sposobnosti in pasivna neangažiranost sta dve škodljivi posledici za učence, če se učni načrt ne prilagodi njihovih zahtevam ali njihove napredene jezikovne in miselne spretnosti ostanejo neprepoznane. Zaradi pomanjkanja ustreznega prepoznavanja veliko nadarjenih ostane neprepoznanih. Poleg tega lahko pomanjkanje priložnosti, kjer bi lahko pokazali svoje napredne kognitivne sposobnosti ali raziskali svoje interese, povzroči atrofijo njihovih izjemnih sposobnosti in omrtvičenje njihove strasti do učenja.  

Tako kot izjemno nadarjeni športniki tudi nadarjeni posamezniki zacvetijo, če imajo priložnost “igrati” na visoki ravni z drugimi izjemno nadarjenimi posamezniki, ki so njihovi pravi vrstniki. Onemogočanje prepotrebnih priložnosti lahko potisne nadarjenega odraslega v nezavedanje resničnega obsega in razsežnosti svojih prirojenih sposobnosti. Ker nimajo izkušenj z naprednim učenjem in ne cenijo svoje prirojene želje po prispevanju k širšem dobrem, povezovanju z drugimi nadarjenimi in pomembnosti učnih izzivov, so ti odrasli pogosto popolnoma nerazviti ter pogosto depresivni in tesnobni.

Ali je po vašem mnenju nadarjenost večdimenzionalna, ali je osredotočena le na eno področje v življenju? 

Nadarjenost je biološko pogojena in opisuje ljudi z visoko stopnjo inteligence ter naprednimi in pospešenimi možganskimi funkcijami. Nadarjenost se nanaša na skupek kognitivnega, afektivnega, fizičnega in intuitivnega delovanja izjemno nadarjene osebe. Nadarjenost se povečuje ali zavira preko genov posameznika in njegovih interakcij z okoljem.

Ko razmišljamo o celovitosti izkušenj nadarjenih oseb, moramo pomisliti na: njihov notranji svet, fizično telo, intenzivnost in občutljivost, čustva in zaznave, vedenje, motivacijo in želje, instinkte, globino in širino njihove inteligence, nadarjenost in ustvarjalno izražanje, dinamično naravo njihovega razmišljanja in ustvarjalnih procesov, njihovo notranje gonilo, brezmejno radovednost. Nadarjeni ljudje se izražajo v načinu razmišljanja, v zapletenih občutkih, v močnih ustvarjalnih vzgibih in ustvarjalnih prizadevanjih, v izvirnem mišljenju. Nadarjeni ljudje so lahko dejavni v skoraj vseh človeških dejavnostih, ki si jih lahko zamislite, od umetnosti do znanosti, tehnologije in praktičnih prizadevanj.    

Kaj pa duhovna razsežnost nadarjenosti? 

O duhovni razsežnosti nadarjenosti je bilo že veliko napisanega. Večina nadarjenih otrok se rodi z izjemno občutljivostjo za druge ljudi, ostala bitja, naravni svet in vesolje. Večina nadarjenih otrok poroča o neverjetno močni zavesti o sebi in svojem namenu, ki so ga odkrili že zgodaj v življenju. Če so nadarjeni otroci v celoti podprti, si prizadevajo pozitivno prispevati k družbenemu redu, reševati trajne človeške probleme, sodelovati v najširšem človeškem občestvu in prispevati svoje edinstvene talente, perspektive in spoznanja.

Ali nadarjeni vedo, da so nadarjeni? In kako naj začnejo sprejemati ta neverjetni dar? 

Večina nadarjenih ljudi že od malih nog poroča o občutku, da so “drugačni”. Nekateri nadarjeni imajo srečo, da naletijo na ljudi, ki lahko odražajo njihovo pravo naravo, v kombinaciji s priložnostmi za izražanje in raziskovanje njihovih prirojenih izjemnih sposobnosti, kar potrjuje njihovo identiteto nadarjenih posameznikov. Drugi nadarjeni posamezniki, ki se prav tako počutijo drugačne, pa nimajo spodbud ne podpore, ki bi jim pomagala izpostaviti njihove izjemne sposobnosti, in nikogar, ki bi odražal njihov nenavaden občutek za sebe ali njihov globlji namen, zato ostajajo nevedni za svoje sposobnosti.

Nadarjeni odrasli, ki se šele v odraslosti na novo zavedajo, da so nadarjeni, morajo začeti s samo-raziskovanjem sebe počasi, z optimizmom in prebrati vse, kar je mogoče, o razvoju nadarjenih in izkušnjah nadarjenih odraslih. Če je le mogoče, jim priporočam, da se pridružijo posebnim skupinam za razvoj nadarjenih ali morda spletni skupini in tako začnejo zagotovo osupljiv proces privajanja na druženje s pravimi vrstniki. 

Pri svojem delu pomagate briljantnim umom po vsem svetu. Kaj lahko poveste o njih?

Imam izjemno priložnost delati z nadarjenimi posamezniki na vseh celinah. Delam z otroki, starimi tri leta, in z ljudmi, ki so dopolnili devetdeset let. Živimo v zelo zapletenih časih, imamo dostop do znanja, drugih ljudi in drugih kultur na načine, ki si jih pred sto leti nismo mogli niti predstavljati. Svetovna problematika, ki vključuje geopolitično zapletenost, intenzivne okoljske izzive, svetovnnazorske poglede in konflikte v kulturi, omejenost virov ter konkurenčne ideologije, lahko povzroči občutek velikega obupa in nemoči.  

Bistveno je, da se nadarjeni posameznik v največji možni meri posveti celostnemu programu osebne podpore in razvoja. To pomeni, da morajo nadarjeni poskrbeti zase – za telo, um, svojega duha in dušo. Čeprav ni vedno lahko, je bistveno, da se nadarjeni ljudje ukvarjajo s samorazvojem in skrbjo zase, obenem pa iščejo načine, kako prispevati k našim skupnostim in širšemu okolju. 

V Sloveniji nadarjenega otroka najprej prepozna učitelj v šoli, psihologi k prepoznavanju nadarjenih ne prispevajo prav veliko. V povprečju je pri nas v razredu prepoznanih 25 odstotkov nadarjenih otrok. Je to normalno tudi drugod? 

Ta številka je visoka, po severnoameriških standardih običajno prepoznamo od 2 do 5 odstotka nadarjenih.

Kaj potrebujejo nadarjeni otroci in kaj bi priporočili staršem nadarjenih otrok?

Nadarjeni otroci imajo izjemno motivacijo za učenje, poglobljeno razumevanje pojavov vseh vrst, ustvarjanje in prispevanje. So radovedno, raznoliko in (potencialno) zelo močna skupina z neverjetnim radarjem za lasten razvoj. Imajo močan občutek za sebe, ki jih obvešča o svetu okoli njih in o njihovem notranjem svetu, pri čemer ta ni omejen le na očitne zaznave. V najboljšem primeru se navdušujejeo nad določenimi možnostmi; v optimalnih okoliščinah pa ta občutek Jaza deluje zanesljivo in samozavestno, tudi pri odkrivanju in raziskovanju na raznovrstnih področjih. Gre za življenjsko silo, ki usmerja življenje in rast, da otrok postane vse, kar je zmožen biti, zato jo je treba negovati, spoštovati in podpirati.

Starši morajo vsakega nadarjenega otroka prepoznati kot edinstvenega posameznika. Poiskati morajo interese in spodbujati tisto, kar otroka navdušuje. Omogočiti morajo čim več podpornih virov, kolikor jih le lahko, zagotoviti ravnovesje v otrokovem svetu s priložnostmi za telesne dejavnosti, ustvarjalna prizadevanja, raziskovanje področij nadarjenosti in akademsko uporabo njegovih darov, si prizadevati za druženje s pravimi vrstnik – z otroki na isti valovni dolžini s podobnimi sposobnostmi -, kadar je to mogoče. To je nujno v njihovem življenju.

Spraševala je: Katja Ujčič

Za boljšo prihodnost

Patricia Susan Jackson prihaja v Slovenijo kot glavna govorka na dogodku Za boljšo prihodnost: odkrivanje in razumevanje nadarjenost, ki bo v Ljubljani 8. in 9. junija 2023. Med drugim bo razkrila kar 27 strategij za uspeh nadarjenega otroka, kot tudi izzive in priložnost na poti nadarjenih odraslih. V sklopu dogodka bo spregovorila tudi o podjetniški inteligenci. Več o dogodku in registracija na: https://geniusx.si/event/za-boljso-prihodnost-odkrivanje-in-razumevanje-nadarjenosti/

Vabljeni!

Zadnje novice

Unlocking Einstein’s brain

Research by Michael O’Boyle has shown that gifted individuals process mathematical problems differently than their non-gifted peers, with enhanced bilateral brain activity that boosts memory,

Preberi več »

Neživeti

Izkušnje izjemno nadarjenih odraslih, ki se soočajo z globokimi čustvenimi preboji in preobčutljivostjo, se lahko manifestirajo na več področjih – intelektualnem, čustvenem, domišljijskem, čutnem in

Preberi več »

Unlocking Einstein’s brain

Research by Michael O’Boyle has shown that gifted individuals process mathematical problems differently than their non-gifted peers, with enhanced bilateral brain activity that boosts memory,

Preberi več»

Neživeti

Izkušnje izjemno nadarjenih odraslih, ki se soočajo z globokimi čustvenimi preboji in preobčutljivostjo, se lahko manifestirajo na več področjih – intelektualnem, čustvenem, domišljijskem, čutnem in

Preberi več»